GRLO
Globoko, široko, pojoče grlo. Mu! Čredi s črednim nagonom. Skoraj haiku.
V vrsti pred vrsto. V krsti pred krsto. Na kavlju, v izložbi, brez čika v žepu, brez ficka, brez duše. Z dolgimi prsti in vrečko, za liter, na klopi v parku. Globoko, široko, pojoče grlo.
SHRANI KOT steklenice za menjavo v diskontu, lopato za opiranje na vrtu, žicanje pred pošto, nakup na bolšjem trgu, nošenje uhana, gomazenje po levici, seks z lutko, črno mašo, brskanje po košu in ponavljanje besed. Shrani kot odpiranje zamaška, plavanje v konzervi, nošenje kravate, ploskanje z ušesi, retuširanje sence in hojo po obrazu. Shrani kot sočutje pred zlorabo, obleka karitasa, pograd poln stenic, zidak v arestu, bela jetra in včerajšnji časopis. VZGIBI Ne vem kaj bi s prsti. Vtikam jih tja in drugam. Palec že dolgo ni štopal. Kazalec pokaže zmeraj v napačno smer. Sredinec zna biti zelo neolikan. Prstanec je vdovec. Z mezincem si vrtam po ušesu. In vse je roka. Včasih pomaha, pogosto poboža in se le redko stisne v pest. Lahko ji čestitam. SRCE Ukradeno srce je ležalo na tleh, kot prazna listnica izropano čustev in ljudje so hodili po njem, kot hodijo bogovi po ljudeh. Četudi izropano, ni bilo prazno, ker se je v njem nabiral prah. Prah neznanca zaklenjenega vase.
CIRKUS Pod dolgimi nosovi brkate laži in kosmate šale o ženski s trajno, ki je zažgala cirkus. Gole mažuretke prežagane na dvoje, zajec v klobuku in tisti s korenčkom. Palica tepe nesramnega klovna. Na trapezu že videno. Opica ploska psihodelično. MIDAS Sadim ušesa pod orlovo senco. Naj slišijo kaj toči Ganimed. Ni vse zlato kar se sveti, niti ambrozija med. ČRNO V BELEM Med premolkom in besedo zagledaš oči. Postaviš vprašaj. Ni važno, zakaj. Lahko bi bil tudi klicaj. Oči so oči. Le črno v belem.
KOMU Tebi, ki ne bereš pesmi. Njemu, ki bere, pa ne razume. Njej, ki razume, pa ni kaj razumeti. Tistim, ki spijo na snegu. Onim, ki so pozabili lastno ime. Njim, ki čakajo na preroka. Zelenim, če živijo na Marsu. Lačnim, da bodo žejni, žejnim, da bodo lačni. Vsem, tudi meni, zataknem za uho velik vprašaj. Le piko mi dajte nazaj. VABILO Jej iz rok pohote. Sem angel grdih besed. Mojster, ki uči Margerito Napičen mačkon v februarski noči. Pij iz vodnjaka naslade. Sem vitez okrogle postelje, japonska kroglica v nasmehu gejše, kurba, ki ne napiše spominov. Pleši na parterju strasti. Sem struna, ki poči kot bič, če še kdaj srečam gospo, ki ni zmogla ljubiti. ČAROVNICA Tam čaka prislonjena na monolit, ter pripoveduje zgodbe iz sveta senc. Vsakomur razkaže kadeče se kotle, metlo - darilo hudiča in kletko polno urokov. V deželi ugank brije severni veter, grom trga besede in nekaj divjega lomasti v dolgih nočeh. Ranjena srca tonejo v reki prekletstva. V toku časa, pod zvezdnim svodom zakoračim v ognjen obroč in zavpijem : kdo je tu gospodar? Ne igraj se s hudičem! IGRAČKA Mostovi gorijo, poker srca, razgalim, pikovo damo. Kaže črne prsi. Je karta, je kača, je vrana, ki kljuva iz oči poželenje. Ne-bedra, ne-lice, ne-ženska. Nekaj vmes, med ne in še. Igračka za ljubimce v samici.
ČRTA Ne berem misli. Črkujem zloge in postavljam ločila. Najrajši piko. Piko pod vprašaj. Piko pod klicaj. Tri pike… Piko na koncu stavka. Čez te sem potegnil črto! OGLEDALO Živel sem v letu črne mačke in bilo mi je dobro. Potem je padla noč in devet repov se je zdelo, kot devet križev na plečih. Osem je blagoslovil hudič, deveti me je silil živeti. V ogledalu obraz starca, ki krmi vrane. Na jesen, porumenelo listje nad njim in park skozi alejo spominov, ki se koplje v svetlobi popoldanskega sonca. Čas bo upihnil sveče in prah bo obrisan. Osem je blagoslovil hudič, deveta ni zmogla goreti. DESET MRTVIH
Usta nočejo ljubiti. Elvisu rišeš brke zatripana v svoj prav in pljuvaš pesnika. Brez panike! V trčenju dveh letal deset mrtvih. Slikarji, kritiki in socialna delavka. Ob dveh ponoči je umrla kultura, kot brezdomec na ulici v pesmih Toma Waitsa, kakor igla zabodena v žilo prijateljstva, da zmorem dodati le "shit", nad tvojim poznavanjem punka, da zmorem izustiti, hvala, ko Elvisu trgaš srajco zarolana v svoj svet cerkvene miške. Usta nočejo ljubiti. Ne boš mi umivala nog, ne brila hrbta! Brez panike! V trčenju dveh letal deset mrtvih. Libido, smeh in socialna delavka. KLICI Ko mi bo vseeno za razpelo, vrč in črne škornje, kliči , ker po vsakih litanijah oče naš po žici pošlje pošto v silicij, v krom, v bron, v verige, žolč, in kri. Pokliči angela. Za vsakim grmom, žvižgaj psom, razgali smreko in se slini z lubjem. Ko mi bo vseeno za dotik, okus in vonj, kliči, da ne boš priklicana s prsti in zalučana v noč. ZAMOLČANE BESEDE Lahko, da sva jo vrgla v strahu tja med smeti zamujenih dotikov, kot se za hlinjeno nežnost spodobi. Lahko, da jih bo kdo našel in tisti hip pomislil, da je morda srečen. Lahko tudi vse ponoviva. IGRA št.13131 Šteješ do sto in se skriješ. Potem iščeš. Med skladovnico slik, mline na veter. V galeriji podob, peščene obraze. V brazdah spomina, razglednice iz otroštva.
V ponošenih čevljih in prepereli srajci te privežejo za drevo, ki si ga robutal. V usta ti natlačijo vse raztrgane pesmi, ki jih z kljuni posmeha pojó samo papirnate ptice. In deklice, v nemirnih sanjah nedolžnega hrepenenja, razgalijo bele prsi, kot da bi prvič, vedoč, da se ne sramuješ pregrešnih misli. Ušesa ti zamašijo z voskom. V žepe nasujejo kamenje, da padeš na kolena, ti pa si pozabil ljubiti. Potem trkaš. Na slabo vest, z naučenimi dotiki kesanja. Na vrata pravljic, s svinčenimi prsti. Na okno duha, z kriki norosti. Na stene besed, z rezilom molčanja, ker je igra že zdavnaj končana.
PETELIN NA STREHI SRCA
Ta pesem bo tvoja, v vazi suho cvetje in nikomur je ne povej, ko se nasitijo slike jih bo zanimal okvir, ko strgajo liste se bodo lotili platnic. Ta pesem je krhka. Ne dovoli, da jo zdrobijo na koščke, ker vsak delček hrepeni po celoti, kot petelin na strehi srca z novim jutrom. Skrij jo pod miško, zatakni za pas, ali nosi na rami, kot puško. Naj strelja mavrične rime, naj prede kot muc na zapečku, naj greje tišino, se zlije v nasmeh in žgečka v podplate. Ta pesem je tvoja in ji ne dajaj imen. Je tihožitje trenutka, sozvočje glasu, je zvenenje odmeva in vabilo na ples s petelinom na strehi srca. Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev) |