Kdo si ti, ki zarevn mene spiš?
Ti, ki srečujem te na svoji poti?
Ali te poznam?
Mogoče sem le v zmoti,
ampak zdiš se mi poznan...

Čakam…Aj! Moje oči!
Svetloba iz gozda mi sežgala je krvave dlani…
Črna koža pada na tla…v prah, v nič!
Čudno, splo...

Gledam te.
Kako lepo se sanjam predajaš...
Spiš,
a vendar čutim tvoje srce,
kako se v meni prebuja,
Beri dalje...

Ustvarjati po ritmu
to me veseli,
to mene gor drži.
Kaj bi jaz brez vas
toni in udarci,
odplaval ...

Me misel z blodnjo okrepi,
ko iščem v sebi novi izraz
okolica tega res ne razume,
ko blodim po sebi in iščem si spas.

Stópam enko rako tebe,
sajneda semza tebe jebe,
léo časi hrabim mir,
dagrém skricev sv&oac...

je močna, je varna...
Ljubila te bo
ne glede na vse...
Ko te vzame
za svojega,
se bori zate
...

Izrezana je zvezda
iz Titove zastave,
raztrgana, prezebla
sred zimske ždi narave.

Pod njo vojak počiva;
...

iz leninove slike posrebani najbolj rdeči detajli
prežvečeni in na krtini postavljena zaseda
pride, sede in sikne:

Gledal sem.
Neumnež.
Mižati bi moral.

Preveč prihodnosti sem svoje videl.
Preveč mi je obljubila.