Mogočno odzvanja zven zvona,
ki bridka usoda časa bije ga,
že mnogo let in vrsto dni,
oozarja da večnega pač nič ni.

A stoletjem navkljub
in kupu praznih obljub,
še vedno mogočna cerkev na gričku stoji,
pred kugo, njen svetnik, varuje mesto in ljudi.

V turkizni gladini morja
se končuje pogled obzorja,
ko sediš na kamniti obali,
zahod sonca gledaš v daljavi.

Spokoj nad mesto se prikrade tiho
ter na nebu zvezda polno prižge,
le zvonov zven še neumorno
ti o minljivosti govore.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---