Na mizi pero ob njem list nepopisan,
orožje močnejše kot meč ali top.
Mnogi so padli na polju krvavem,
koplje poet tam med trupli okop.

Ne zmoti sovrag ga z mečem v roki,
pusti naj mu krogle nad glavo letijo,
on brani le tisto kar njemu pripada,
ko lažne parole ljubezni bledijo.

Tam čaka, počiva, se skriva v megli,
trupla rojakov smrdljiva trohnijo,
med njimi bo ležal v mlaki rdeči,
pobegnil iz pekla, ko rablji zaspijo.

Takrat bo vstal in se dvignil nad njih,
z zlomljenim srcem in čisto vestjo,
zapustil bo polje ubogih mrtvakov,
list bo popisal, izpraznil pero.


Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---