Jutro modrosti tam na Gori
Si odprl vsem nam vpogled
zaslutil vsak je njih globine,
Beri dalje...

Sateliti in ogledala v moji glavi,
hiša brez strehe.
Konj in jezdec,
opazuje me bistri, zviti morilec.

Po mojih licih solze teko.
V mislih se sprašujem:
Zakaj zame sonce ne vzide?
Zakaj jutra zame ni?
Moje sanje,
moje želje,<...

Ne vidim in ne slutim rešitve zastoja misli,
postajam sovražnica lastnih rok.
Kot zapornice se mi zapirajo dlani,
nepovezane s tokov...

Kot ogenj gorim,
ko te ogovorim.

Kot vrela voda kipim,
tako se te želim.

...

Navihano početje luninega žarka
v mojem spočetju poplesuje,
igra se z DNK strukturami,
iskre skriva, luna dela, da in ne na...

Globokoka poezija poeta,
ostane skrivnostna še leta,
po napisani prvi besedi, prvi črki,
filozof postaneš, ko t...

Prijel si me za roko,
s strastjo me odvlekel tja
kjer so bila tla postlana z lističi rdečih vrtnic.
In iz neba je zapela tiha, vznem...

Kako naj vam podarim modrino neba, širjavo morja,
vse tisto, kar lahko odkriješ v globini srca?
Zastonj vse bogastvo n...