Od She
|
Po cesti, ki se vije kakor jara kača, gledaš v pričakovanju v temo. Kot vitez včasih, čisto počasi, se pred tabo prikrade mestece tiho.
V tančico zavit skrivnostno, v trenutku se obrneš za štiristo let in še več nazaj. Ko gledaš v živi kamen vklesano mesto se sprašuješ kako in le zakaj. Med hojo po kamnitih ul´cah, takratnega življenja kar vidiš čar. Začaran iščoč stvari pozabe, ki za sedanjost jim ni mar. Ja, zob časa bije neumorno, pod njim še kamen oslabi Čuk pa z orkestrom nočnih ptičev, Se od tebe, z nikoli izpeto pesmijo, poslovi. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |