Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Štirje soneti

Štirje soneti Natisni Priporoči prijatelju
Od Kvazimodo   

KAR DA NOČ

Kar da nam noč, nam dan ne more vzeti.
Nesmiselno se z jutrom je daniti,
za bledo luč sveta nebo rotiti,
saj tudi tema često bolje sveti.

Nič lepšega, kot v mraku sam sedeti,
iz mehkih trav srebrno roso piti
in z mesečino si obraz umiti
in dolgo, dolgo v svetlo noč bedeti.

Lepo se zvezdam prepustiš voditi
in že je moč z višine zemljo zreti.
Nihče ne more več te preslepiti,

da v temi luč od dneva slabše sveti.
In brez strahu spet upaš ponoviti:
kar da nam noč nam dan ne more vzeti.

SIZIF

Glej,spet dviguje proti hribu glavo!
Izmučen, star obraz, dremave veke.
Le da mu priti je to pot do reke,
da vsega rešen v njo skotali skalo.

Še Haronu zapel bi večno hvalo,
četudi grše videl ni pokveke.
Le da svoj čoln popelje do oseke
čim dlje od senc, na ljubljeno obalo.

In znoj lepljiv curlja na tla z obleke,
ko spet upre oči v  ožgano travo.
Brezupno v srcu brani se pripeke,

roke prisloni, dlan ob vročo skalo.
in rine gmoto v hrib vse dolge veke,
tam vsaj za hip je zreti moč obalo.

KLOP

Do stare lipe v parku vije potka.
Neštetokrat veselo sem stopical,
ko je mladost neugnana, nikdar krotka,
vodila k njej, da šolo bi prešprical.

Doma v predalu tiho dremlje fotka,
iz časov ko košat, bradat sem žical.
Smejoč obraz in dobra stara vodka -
v spomin nek vrag jo znova je priklical.

Vse bolj in bolj v to sliko svet pronical
je vpričo mene, nošen brez  napotka
in nežni glas iz duše vzet narical

skelečo tragikomičnost dogodka,
ko do klopi je drugi fant stopical
in v vrečki zibala se ruska vodka.

SONJET (Evropa, globalna vas domača)

Evropa , kje je moja borna plača?
Kdo žulje naše sebi v prid obrača?
V  tej igri sebi zdim se kot igrača,
ki sredi čela jo zadeva frača.

Ne vem kako diši več svinjska  krača.
Okusil dolgo nisem slast kolača.
Očitke sit gospod gladko zavrača:
dobil boš mezdo, kaj ti bode plača!-

Mar stric pozabil res je na bradača
in misel več se mu ne zdi domača,
da dobro z dobrim se poplača,

da varuj konja in spoštuj orača,
ne primi nikdar za ročaj korbača!
O družba, kje je naša borna plača?

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo