Vrabček na polici,
nasmeh na ustih.
Tako malo za veselje.
Tako malo za nesrečo.
Zapri oči.
Poglej svet.

Nemo zloži svoje sanje.
Lutko zloži. Cvet rdeč.
Potlej kletev dvigne nanje,
s črnim kamnom ris plamteč.

Oblak v steklenici.

Bralec pesmi, govorov, novel,
postal sem sonce, moč, nevihta.

Na tramvaju igram kitaro Beri dalje...

Molčim ne iz prezira,
ko z besedam' mi rane odpira.
Gnus zlobe se mi strašno upira,
ne vidim smisla prepira.

...

Včasih te trofim, ko z belo lučjo,
v noči nam svetliš dolino lepo
Z leta v leto gosteje se zdi,
vedno hitreje ...

Kaj to ljubezen je
sprašujemo se mi,
a odgovora pravega
ne najdemo vsi.

Ljubezen- to je veselje...

Očarane od sonca in morske klime
se vračamo domov na koncu zime
zasanjana, zaljubljena dekleta,
razposajena od maturantskega...

komu
sem dolžna
polagati besede
na pladnju
iz črnega lesa izklesanem?

V zatonu poletja je vrata jeseni odprlo.
Omamnost sladkobe v zraku in občutek
vlage v pridihu, oranžno rumeno prelivajočih
...

Izgubljen v ostrini pregorelega pusta,
z masko spravljivosti in vdanosti
se našemiš v pokornost in se nostalgično
spominjaš svojega ...