Sij goreče sveče osvetljuje sobo,
v njej postelja, prekrita z belo satenasto rjuho.
In na njej ona z njim, ki ji pomeni svet,
kaj svet, pomeni ji vesolje in več.

Na polici migetajo lučke sterea,
ki predvaja tiho, nežno glasbo,
ki kar vabi v objem,
ki vabi v ples ljubezni.

Nič besed, le oči govorijo, dotiki...
poljubi drsijo po telesih,
povsod, še v tako skritih kotičkih teles,
prsti pa komaj čutno drsijo čez kožo,
vso voljno in drhtečo.

Nežno glasbo prične spremljati duet,
duet vzdihljajev, strastnih, sopečih,
v nežnem ritmu,
ritmu naslade plešočih teles.

Ples traja in traja,
želja po vrhuncu je vse večja,
telesi plešeta njun ples, ples ljubezni,
vse dokler ne pride do izliva za novo življenje.

Le goreča sveča,stereo,
satenasta rjuha,
ter ona z njim, vedo,
da se prične novo življenje...

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---