Mi je poznana in že jo čutim,
mojemu srcu odnesla je sen,
zlato je v njenih laseh,
še sonce ne sije lepše od nje.

Priznam, gledam za njo,
ko ponosno stopa mimo mene
zmedeno šepetam, deklica draga -
bom le tvoj, samo ljubezni mi daj.

Kot otrok, pel bi od sreče,
pijan od svetlih očk dveh,
bila sva sama, ko priznal sem,
da rad bi jo spoznal.

Priznal, da sem gledal za njo,
morda pa le srce mi da,
z veliko ljubezni v nasmehu njenem
z veliko ljubezni za naju oba.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---