Stojiš na samem kot drevo, s prgiščem ljubezni,
ki preganja sence razvejanega dvoma.
Šum popotnice se ujame v krošnjo tvoje pesmi,
ki otožno odmeva v njenih mislih.
Njene sanje so že davno utonile v obzorju pozabe,
a zadnji žarki pogrezajočega sonca ji privabijo nasmeh.
Prepozna melodijo.

Zapleše na prividu želja kot na obrazu poljuba.
Ta ples je samo za tvojo pesem.Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---