| Napisal/a estera, v ponedeljek, 25. okt. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
1.
Ovita v šal,
hladnih dlani,
čakam, da me obiščeš.
Pila bova čaj,
nabirala lastne verze,
hrepenela po igranju klavirja...
Stopil boš k meni.
Me objel.
Snežinke bodo padale.
Rodil se bo trenutek.
Čar mene...Čar tebe. 2.
Vzameš sanke,
obuješ snežke,
poiščeš rokavice in se napotiš pome.
Me iščeš.
Spremljajo te bori,
hraniš lisice in sonce ti ne sledi več.
Ob zori me zagledaš. 3.
Vzamem sanke,
obujem rdeče škornje,
poiščem volneno ruto in rokavice iste barve.
Se napotim k tebi.
Te iščem.
Spremljajo me bori,
hranim vrabce in luna mi povsod sledi.
Ob zori te zagledam. 4.
Igram se s tvojimi sramnimi dlakami.
Prsti iščejo kotičke,
kjer bodo svobodni.
Dovoliš, da se naslonim nate,
bereš misli,
zakuriš ogenj in gledaš telo,
izgubljeno,
spet najdeno.
Roka se dotakne roke.
Noč postane dovolj dolga za ljubezen. 5.
Danes je dan za poljube.
Telo ob telesu,
ustnice ob ustnicah.
Nihče ne prihaja,
nihče odhaja.
Noge si privijem k vratu.
Odmakneš glavo,
se znova vrneš v najin svet.
Izgubljam se v tvoji zenici,
se znova najdem.
Poiščeš mojo roko,
ko skupaj gledava zvezde. 6.
Ulica je dolga.
Duši me.
Sesedem se ob preddverje hiše.
Naslonim glavo na vrata.
Diši po cimetu.
Ujamem vonj in se igram z vrabci ob meni.
Prežene me otroški jok.
Ulica mi jemlje kisik.
Pojem, da preženem blaznost.
Ko padem preko starega čevlja,
mi ponudiš mi roko. 7.
Vstopim v pol prazen lokal.
Naročim čaj.
Lovim misli in se skrivam za dežniki,
ki so jih pustili drugi.
Na ulici je znova mraz.
Ne pozabim nate,
kljub vetru, ki lovi klobuke.
Želja me odpelje k tebi. 8.
Prebudi me igra vran ob oknu.
Sledim jim vse do parka.
Čakam, na ... ko te zagledam.
Pristopiš k meni, me primeš za roko
in odpelješ s sabo.
Soba je mrzla. Ni luči.
Le svetloba skozi žaluzije.
Slečem plašč in odložim rokavice.
Me poljubiš...
Strgaš bluzo, padeva na hladna tla.
Ti vračam poljube.
Stopiva se s tlemi in postajava mozaik.
Nanj ležejo ljubimci drugega sveta. 9.
Srečala sva se na križišču
pred mojo hišo.
Nisva se objela,
le šla sva drug z drugim,
iskaje pogleda ljubezni.
Trgal si ledene rože in me vabil
v kraje s soncem.
Sedla sva na hladno klopco ob Ljubljanici,
brez besed.
Govorile so ptice,
zasnežena pokrajina,
in najini vzdihi in izdihi. 10.
Povedal si, da misliš name.
Sneg ni odgovarjal tvojim besedam
Poslušala sva padanje ledenih sveč ob tla.
Lizala sem solze, ki so postajale eno s svečami
in objela telo.
Čas za ljubezen se je šele začenjal.
Vsa omamljena sem ti sledila,
na koncu ulice obstala. 11.
Molčeče sem gledal njeno telo.
Si želel ustnic,
se spajal z njeno vsebino.
Ona je kar obstala.
Čakal sem na novo kretnjo,
na nov zven besed,
ona je molčala.
Gledal sem reko,
prepričal oči, da so gledale proč.
Vzela mi je dih,
in mi ga znova podarila s pogledom k meni 12.
Sankava se po pobočju.
Smejim se tvojim robusnim kretnjam
in rdečemu šalu.
Valjava se po snegu,
drug po drugem,
se grizeva za premražena ušesa,
grejeva drug drugemu roke
in čas se stopi s kepo snega v moji roki.
Pobožam tvoj nasmeh
in sprejmem tvoj pogled.
Ob luni, ko ležeš k meni,
ti šepetam verze. 13.
Odšla sva med drevesa.
Se skrivala drug pred drugim,
se vedno znova odkrila.
Hranila lačne zajce,
se ljubkovala.
Sprejeta v univerzum,
sva postaja en vdih in izdih.
Nisem skrila nasmeha
in žarečih oči ljubezni. 14.
Ležem k tebi,
k tvojim rokam.
Rišem oči,
nos,
usta.
Odgovarjaš mojim besedam.
Ko mi kuštraš lase,
te poljubim,
kot snežinka poljublja zemljo,
vsak dan znova in znova in znova...
Sprejmeš moj vonj.
Leživa že več dni,
med zidovi neba.
Trenutki postanejo preteklost, sedanjost in prihodnost. 15.
MiDva,
ti in jaz,
ki se hraniva z medom in oreščki.
Napajava se z lastnim sokom
in barvava ustnice z rdečo.
Napiješ se mleka,
ostaneš med nedrji.
Skriješ oči med stegna
in se skupaj z njimi stopiš v kozarec vode.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
