Včasih vzamem v roke svinčnik,
Da misli rimaste na list prerišem,
In kadar mi vrstica ni všeč,
Je fajn, ker jo lahko takoj pobrišem.

Včasih kane kava iz tresoče roke,
V rjavo packo na odprto stran,
In, če iztrgaš ven ta moker list,
Je spodaj zopet svež, nepočečkan.

V knjigi, kjer pa teče moja zgodba,
Sta edigs in radirka braz moči,
Kot imortele med stranmi tvoji šepeti,
In vsaka stran po znanem zadiši.

Besen sem spet vzel jo iz police,
S protestom mi grozi celo Green Peace,
Potrgal in zmečkal sem že nešteto listov,
A vedno znova spodaj smeje se...
Tvoj ljubek fris...

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---