Včasih vzamem v roke svinčnik, Da misli rimaste na list prerišem, In kadar mi vrstica ni všeč, Je fajn, ker jo lahko takoj pobrišem.
Včasih kane kava iz tresoče roke, V rjavo packo na odprto stran, In, če iztrgaš ven ta moker list, Je spodaj zopet svež, nepočečkan. V knjigi, kjer pa teče moja zgodba, Sta edigs in radirka braz moči, Kot imortele med stranmi tvoji šepeti, In vsaka stran po znanem zadiši. Besen sem spet vzel jo iz police, S protestom mi grozi celo Green Peace, Potrgal in zmečkal sem že nešteto listov, A vedno znova spodaj smeje se... Tvoj ljubek fris... Komentiraj pesem na forumu. (4 komentarjev) |