Od Amadeus
|
zvezana z nitmi nedokončanih zgodb v tem mračnem hodniku napolnjenim z množico pogledov ki so toliko časa obračali črke moje nedefinirane podobe iskanj
naostrim si zobe, nabrusim v rezilo spremenim linijo razmišljanj in grem s poti z ostro besedo s črko plamena prerežem nitno popkovino prežgem obrisane sence moje sobane dopustim popadek novih krčov samote in v bazenu topline življenjskih sokov dokončam zgodbo in obrnem list ki je odpadel iz razvejanih misli novorojene pripovedi brezsenčnih svetlob jasnina končno izdolbe poglavje dva prirejeno mojemu koraku in mojim očem
lahko grem in res grem Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |