Od Amadeus
|
ura je že krepko pregloboka da se ne bi bala potopa v neke turkizne oči prebledele reke spomina ne bom niti gledala nanjo
tišina je neznosna kje je tisti zvok? spomnil me je na neko prejšnjo noč a ga očitno sploh ni bilo
vsi spijo, vse spi bledičavi mrliči z odprtimi usti in zaprtimi očmi lovijo muhe muhe svojih fantazij
le šumi v glavi nikakor ne kot tista prijetna reka filmi, nemi filmi se odvijajo v barvah spominjajo na njihove sanje nedovoljene oči
te sanje bodo kmalu moje sanje le še na uro pogledam da vidim, če je že čas, da vstanem spet zamujam vlak in se obrnem brez kisika v turkizne oči spet zvoni Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |