Napisal/a metlicab, v sreda, 01. feb. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Utripajoče lučke na nebu, vsaka skriva v sebi napoj neizpolnjenih večnih želja.
Kot pridih notranje moči sijejo v svečavi trenutka in na obzorju človeštva rišejo spomin nekdanjih dni. Brezmejna je v njih vera, izpolnjene sanje neskončnih dimenzij utrujenih pod težo grobih sledi. Veselje zaupnih poti, iščočih tiho srečo, ki pelje k neskončno se iskreči Podobi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|