Vse je bilo
čivkanje ptic.
Ozka elipsa
nad bleščavo
brezbrežja.
V teži sopare
drobceni dež,
ki je padal
na prazne terase
najinih srečanj
in tavanj.

Mokri veter
bo izpral
venečo samoto
s tvojih
jutranjih ur,
v mrki vonj
pozne jeseni
in združil žalost
iščočih se ptic
v čebljanje spomina,
kjer ulice krotko
vanj tkejo podobe
in slišiš v daljavi
že skoraj
zamrle glasove.

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---