Ne, ne morem imeti vsega, kar si želim, v hrepenenju tožeče v daljavo strmim, sredi poletja pregreto mesto betonsko, duši se v sopari, vročini, res je peklensko; ves miren, negiben ... le nemo molčim, v nostalgiji dremavi zdaj srčno ihtim, ko milje oddaljen ljubezni hlepim ... čutiš da sanjam o tebi, le zate živim?
Res ne morem imeti vsega, kar si želim, v pogledih, objemih, poljubih medlim, ko v delirija snu, izbranem namensko, se ljubim s teboj, edinstveno žensko; igram se z dotiki, zamaknjen zbrstim, vznemirjam, dražim, s pogledi motrim, se v hrupu urbanem v hipu zdaj zganem, z valovanja strasti nesrečno predramem. Komentiraj pesem na forumu. (7 komentarjev) |