Sedim ob tabornem ognju,
ves blažen in zamaknjen,
nemiren, ko gledam njo, ona mene,
njena gola ramena...
Svojo voljo prepustim nerazumnemu.

Naenkrat je vstala,
vrgla lase preko ramen
in se odvrtela v čudnem plesu
po poti sredi gozda, navzdol.
Pregreje me strast.

Ves vroč odhitim za njo,
spotoma se rešujem oblačil, jo dohitim.
Stala je ob robu gozda, gola, obdana z mesečino,
sanjskih prsi, stoječa kot kip v plamenu strasti,
ki je vabil k divji ljubezni.

...

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---