Po sredi se mi je lobanja prelomila,
razpoka je globoka, prehodna,
razlivajo iz nje se misli,
polzijo iz nje spomini,
prevetrij...

Prevzela roža me, njen cvet vabljiv,
čarobnih barv, postal je poželjiv,
ko gledam jo, je kakor sanje,
v lepoti, vonju me obj...

Pogrešam poglede
  iskrice v tvojih očeh
Pogrešam topel občutek
  tvojih prstov na moji...

Moč silna ne pojenja
ko hladna senca lega name,
mi kljuva v kri,s spomini prepojeno
in sika vame,da vse izgubljeno.

Kadar zaspim,
se v sanjah zbudim.
Najraje v sanjah živim,
saj tam, ob njej stojim.

Tavam.
Kje?
Kar sama?
Ponoči?
Objokana?
Oh, daj mi mir!
Kaj ne vidiš, kako sem raztrgana?! Beri dalje...

Če bila bi cvetlica, roža prelestna,
bila bi najlepša, kar jih zeleni.
Kronana z zlatom, čedna nevesta,
v soncu slepi...

...

Črnilo se razliva.
Madež se širi.
Papir željno vpija
vase izgubljene trenutke...
Že pozabljene obljube... <...