V jogurtove lončke lovim zrak,
ki ga izdihuješ
in ga hranim za trenutke
polne osamljenosti.
Takrat ga potegnem vase
in si napolnim pljuča
s tvojimi tihimi grehi.

Po neskončno dolgem hodniku
iščem blazinice tvojih prstov,
da jih prilepim nase
in si tebe delim z njo.
Raztrgala bi si obleko
na koščke
in si oblekla tvojo srajco,
da bi bila s tabo,
ko bi se ti ljubil z njo.
Izgubila sem boj za tebe, z njo
in postala bela žrtev tvojih,
zate, nedolžnih igric.

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---