Prehodila sva te poti že mnogokrat,
vse vodijo do galerije in male terase
kjer prodajajo sladoled.
Na pomlad cveti ob poteh na tisoče tulipanov,
ko pa zbledi barviti sijaj, se vrne tisti mir,
ki se ga človek naleze,
ko diha skupaj s platanami in bresti.

Vedno postojim ob ribniku.
Ogledujem si kačje pastirje,
ki modrikasto preletavajo lokvanje
in gnezdišča mladih račk....
preskakujem lesene stebričke
postavljene v vodo kot brv,
ki povezuje breg norega mesta
s tišino zračnih mehurčkov,
ki se pod vodo držijo stebelc račje zeli.
Razmišljam, kako ne boš
nikoli izvedel, kako lep je ta ribnik,
čeprav si vedno z menoj.Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---