Napisal/a metlicab, v torek, 14. feb. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Poleti, ptica,
poleti v kraje,
kjer je doma tišina,
kjer je mir sveta,
kjer se razteza večna svetloba,
ki razgrinja oblake teme in para meglo spoznanja.

Poleti, ptica,
v kraje, kjer je vsakdo le senca,
angel vesolja.

In ptice več ni,
je že odletela.
Ostal je le njen mili glasek,
odzvanjajoč in božajoč v temačnih dneh,
spominja na čas,
ko smo resnično živeli,
tam in tedaj ... 

Prišla bo pomlad,
morda bo z njo priletela tudi tista ptica,
sedaj spremenjena, izkušena,
prinaša veter sprememb za čas,
ki bo napočil šele tedaj,
ko bomo obmolknili
in končno prisluhnili srcu.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)