Z ostrim jeklenim rezilom.
Vbadaš, vrtiš, slednjič zarežeš.

Šele takrat se ti zdi,
da dihaš, čutiš svoj bit?

Ko zarišeš živo rdeče,
sladko-žgoče krvave sledi?
Razkriješ poslednje tančice,
razparaš osvojeno jedro?

E eXplozija energije!

In dimenzijo prekrije
morbidna meglica smrti,
odtujeni ognjemet
rdečih bolidov sredice?

Veličastna supernova
virtualnega konca.

In takrat se ... smejiš?
Zdaj vem: ubijaš, da živiš.

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)

---