Je nekaj v tvojih očeh,
ki me spominja na greh,
kar krade spanje mojim nočem
in mi na lice prinese nasmeh.

Je nekaj v tvojem glasu,
ki ima daljni prizvok,
kar budi glasbo v mojem stasu,
ustnice vleče k tvojim.

Čutim nežnost tvojih rok,
božaš nežno, z žarom,
telo pa v krču,
misli povite v vročino.

Potem pa...

Telo postane gibčno, zategnjeno,
v mišicah vrela kri,
oči pohotne in vroče,
zobje pripravljeni za "griz".

Jezik že čuti okus tvoje kože,
velik fagot se utaplja v poljubih,
vse se pretvarja v ritem,
z dozo vroče pohotne sreče.

Ritem je vse hitrejši in globlji,
le kdo lahko bi še zdržal?
Naenkrat pa nevihta z gromom
in tvoj vrisk sredi noči.

In obstane svet, rodi se življenje,
iz miganja nastane zastoj, iz vriska tišina,
iz dveh v enem nastane tretji,
ki rodi mir.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---