Je nekaj v tvojih očeh, ki me spominja na greh, kar krade spanje mojim nočem in mi na lice prinese nasmeh.
Je nekaj v tvojem glasu, ki ima daljni prizvok, kar budi glasbo v mojem stasu, ustnice vleče k tvojim.
Čutim nežnost tvojih rok, božaš nežno, z žarom, telo pa v krču, misli povite v vročino.
Potem pa...
Telo postane gibčno, zategnjeno, v mišicah vrela kri, oči pohotne in vroče, zobje pripravljeni za "griz".
Jezik že čuti okus tvoje kože, velik fagot se utaplja v poljubih, vse se pretvarja v ritem, z dozo vroče pohotne sreče.
Ritem je vse hitrejši in globlji, le kdo lahko bi še zdržal? Naenkrat pa nevihta z gromom in tvoj vrisk sredi noči.
In obstane svet, rodi se življenje, iz miganja nastane zastoj, iz vriska tišina, iz dveh v enem nastane tretji, ki rodi mir.
Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev)
|