Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Bolečina se zdi tako blizu, krila vrane prekrijejo še tisti majhen snop luči… Tiger noče zamahniti po temi, saj ne ve… Komu bo podaril krvav poljub… Črna krila razpadajo, povsod se pojavljajo ubite duše, ki jih je vzel k sebi človek…
Čez nekaj polnih lun vrana spet leti nad živalmi, nemočnimi pred črnino, ki seva iz očes ptice, vendar…je nekaj drugače… Človeka ni blizu, toda tiger tokrat zamahne!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
