Utrujen, neprespan,
že dolgo zaspan,
zbudiš se.
Ne moreš spati.
Bojiš se.
Ne veš kaj bo.

Lučka še sveti skoz
majhno se okno-
lučka! A to je le sen.
Letos tam lučka več nebo gorela,
to si le s težka povem.

Vržen sem v sobo
brez oken, brez lin, brez vrat,
le eden je izhod iz nje,
da prišel bi ven, se moram v nebo dvigvat.
...

Ne maram tvojih sinje modrih oči,
a rad imam,
kako me gledaš v dušo.

Ne maram tvojega nežnega glasu, Beri dalje...

Zopet sem šla gledat reko.
Pozabila sem že, da je njena zimska barva
barva oči prvega ljubimca.

Drugačna v hipu
in tako en...

Mnogo laži, mnogo skrivnosti, trpljenja in solz prelitih o tebi. Izdajalske duše, nešteto ran, bolečin, ki mi jih zadaja vran...

Razpet med
vrednostjo samega sebe
in pravo vrednostjo samega sebe.
Kot težko jadro.

Dobiva se na trgu
ker ponavadi malo zamujaš
te lahko gledam že od daleč

tvoja račja, a elegantna hoja Beri dalje...

Gledam prašno pot,
diham trepetajoče nebo,
potujem v vsakdan.

(Posvečeno Jacquesu Prévertu, vsem levim in vsem desnim)

Treba je biti prijazen,
rdeča nit,
modra nit.

No...