Napisal/a Mistery, v nedelja, 26. feb. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Stopajo v koloni…… eden za drugim …… Stopajo v vrsti in zrejo SMRTI v oči. Stopajo počasi, vedoč, da je zadnjič. Postavijo se pred zid…… eden, dva, tri …… ne štejem.
VEM…… sem sodnik, rahel, njihovo zadnje upanje. Ti pogledi, prošnje…… zaman. Trpljenje, želja po življenju, …… me ne gane. Vsakega posebej, počasi, brez slabe vesti bom obsodila, jim življenje uničila…… Morda komu upanje pustila, vendar samo za trenutek, ker sem ga že odslovila. Ni vreden nobeden ….. vse bom usmrtila, jih poslala daleč vstran, proč od sebe, proč od sebe…… Pogled, hladen, brez nemira, brez števila…… nebom štela, se mi ne da, za vsakega posebej sta namenjena dva. Niti izbira, mi je vseeno kdo…… TI ali TI, VSI boste šli, VSE vas bom USMRTILA. Mogoče vam bom uslugo naredila, vas prikrajšala za svoj prezir. Tišina, tišina, ni sredstev, ni nemira, eden za drugim, ali kar tako, brez reda, s prezirom, s sovraštvom, sem jih obsodila, jim nit življenja prestrelila, naj vam bo lahko, saj zadnja misel, …… JAZ SEM V SLOVO.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|