Zdaj sem
in vem
kako lebdeti
tik nad ločjem
ne da bi si zmočil nog.

Z eno nogo v krsti
čapljam pulim peresa
v slovo
in vem kako
zalučaš pesem v molk,
pol starec,
pol otrok,
ko veter boža šibje
in je sonce praznih rok.

* * *

Zaspim.
Ob meni skorja kruha -
drobtine sanj.
En pesnik več,
en starec manj.
En pograd in strnišče besed
in žulim skorjo med zobmi,
drobim, meljem suh nemir,
grizljam spomin.
Ob meni skorja kruha,
zaspim,
lebdim.

* * *

V mavrici barv
ni takšnih kot moje.
Ni misli, dežja
in skorja ne poje.
Ni čaplje,
vedrine,
le ostro oko
kriči iz globine:
oko za pero!

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---