Od Kvazimodo
|
Zdaj sem in vem kako lebdeti tik nad ločjem ne da bi si zmočil nog.
Z eno nogo v krsti čapljam pulim peresa v slovo in vem kako zalučaš pesem v molk, pol starec, pol otrok, ko veter boža šibje in je sonce praznih rok. * * * Zaspim. Ob meni skorja kruha - drobtine sanj. En pesnik več, en starec manj. En pograd in strnišče besed in žulim skorjo med zobmi, drobim, meljem suh nemir, grizljam spomin. Ob meni skorja kruha, zaspim, lebdim. * * * V mavrici barv ni takšnih kot moje. Ni misli, dežja in skorja ne poje. Ni čaplje, vedrine, le ostro oko kriči iz globine: oko za pero! Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |