Jočejo zvezde v bolnem sijaju,
ko gledajo ljudi, kako žive,
le jemljejo, nič ne dajo,
vlečejo se skozi svoje prazne dni.

Ubijajo, sovražijo, vse manj je ljubezni,
pogreznjeni v zlobo in zavist,
nato pa v cerkev se zaupat bogu,
kot konji, po ovsa obrok.

Posvečene vode se dotakne roka,
za pokoro očenaš,
kako je dobra naša vera,
ki ne dovoli na pot pekla.

Žulijo kolena, molijo se bogu,
v odprta usta hostijo,
ob zvoku razglašenih orgel
za čista srca še en očenaš.


Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---