Temotni vid,
izsanjano oko.
Dotik trepalnic
izpod trudnih vek
in ciganka-vešča,
ki okrog leti,
izriše čadu senco
med nami in stvarmi.

In še okvir,
ki razčetveri lok,
ko išče smisel,
(kot da bil bi tu),
da tisto kar sme
zamolčati krog
za vekomaj
bo odpuščeno zlu.

In barve,
ki jih vpenja mrak,
da se v belo operutijo
in srca,
ko jih stre korak,
da lahko le slutijo
in lica,
ki čez črto mask
nataknejo grimase
in ogenj,
ki onkraj plamti,
ko izgorevaš vase.

Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)

---