O, ta naš vesoljni svet
podložen tisočim besedam,
ki nam ubijajo zavest,
že dolgo jim več ne nasedam.

Svet res ...

Rekli so, da raste roža, tam daleč vstran, najlepša in največja.

Šel sem jo iskat.

Hodil sem po svetu sam, spraševal po...

Stopajo v koloni……
eden za drugim ……
Stopajo v vrsti in zrejo SMRTI v oči.
Stopajo počasi, vedoč, da je z...

Prstne blazinice mehkobnosti,
začrtale so pot zaupnosti.
Objem smehu, mravljinčenju vrednot,
ki so od nekdaj dom prihodnosti...

Sanjam tvoj dotik.
S prsti rišeš
po mojem obrazu
slike
pastelne
pisanih barv.
Nežen dotik jutranje rose...

Porumenelo listje počasi pada z vej, veter vsakega posebej ponese na mrzla tla. Mrak se že spušča z neba, že čutim kako mi sivina objema s...

Kdaj?
Včeri? NE!
Danes? NE!
Jutr? NE!
Nikol?
Kdaj boš šla

...

Z začetkom konca
se je lažje sprijazniti,
kot s samim koncem vsega.

Kot mačka se giblješ,
prefinjeno, neslišno, pa vendar opazno...
Kot mačka, čakaš na priložnost,da
mi zasadiš k...