Te čemerne, male, drobne duše,
ki žive v svojih temnih sencah,
bi včasih rade bile ljudje
s strahom v očeh.

Hranijo se z bolečino tujo,
žive na svoji, sigurni strani,
boječe, kot uveli list,
drhteč na krhki drobni veji.

Cmok v trebuhu, cmok v srcu,
zlagano življenje, na licih maske,
vse le del je večne igre
do odhoda med pokojne.


Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---