Naši sosedi Hrvatje
radi omenjajo, da so katoličani
prav tako kakor Slovenci, njihovi bratje.

Kako pa visoko ceniti znajo krščansko vrednoto,
hitro pokaže takrat se, ko ti namesto roke,
pod nos pomolijo raje politično noto.
Dobrososedski odnosi jih ne skrbijo,
Saj se zavedajo svoje moči,
S topnjačo raje v piranskem zalivu za mir poskrbijo.
V saboru vsi enoglasno, skoraj kakor orkester
žalijo svojega brata po veri,
skoraj tekmujejo, kdo v žaljivkah bil bi bolj pester.
To, da spreminjajo svoja merila,
kadar v korist jim kaj gre,
gladko požvižgajo naši se brati Hrvati po veri,
takrat na mašna berila.
Cerkev so vzeli si v zakup,
da bi za svoje grehe odpustke si pridobili,
ker so brate svoje po veri spravili čisto v obup.
radi ponavljajo Titov izrek:
»Tujega nočemo, svoj`ga ne damo«
Bratje Slovenci,
vaša podpora v Evropo nas briga en drek.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---