Skrivnostna moč,
me v temeljih je premaknila,
je v hipu v dan, se spremenila noč
in novo pomlad naznanila.

Zdaj zmeden tavam
in iščem smisel svojega početja,
to kar počnem sam sebi odobravam,
pri tebi iščem si zavetja.
Al`kaj? Kot mrzel dež, ki bije v lica,
me tvoja neizprosna zavrnitev
biča do kosti in to brez upanja preklica
se mi v srce zajeda, kakor ostra britev.
Medtem, ko zalizujem si pekoče rane,
sam sebe trudim se prepričat,
da na tem svetu, čisto nič ne ostane,
za kar bi splačalo se tu obtičat.
Za hip se zdrznem vpričo svojih sanj,
zagledam, da nad mano se mrači,
me vabi črni angel, da ozrem se vanj,
pospravim, da naj svoje zdaj reči.
Priznati moram, da mi zamisel
ni več čisto tuja,
da predlog angela celo dobiva smisel,
njegov namig že skoraj je kot nuja.
Je ta rešitev, ki se mi zastavlja,
nemara tudi odrešitev iz okov?
Skušnjavi tej nasesti, mi duh se obotavlja,
sprašuje se, če res je že čas za domov? 

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---