Napisal/a aude, v torek, 07. mar. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Idealist poklekne pred oltar nevidni, ki bil je tam že dolga leta, njegova vera z leti je odvzeta, zaman ozira se nazaj na tiste dni.
Takrat opora je bila vrednota, trdna, polna blišča in občudovanja, ko je bilo pomembno, kaj kdo sanja, etika je zdaj na koncu le sirota. Lepa je beseda in pogost iskreni smeh, zdaj izgubila vso veljavo v družbi, le denar se šteje v vsaki službi, kapitalist poklekne pred svoj ceh.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|