Napisal/a aude, v torek, 07. mar. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Dva milijona jeznih kipov gleda v dan,
na sever zre, kot da smeh je pokopan,
nevede zapirajo oči pred grozno točo,
še živi, boli spomin na krvavo sočo.

Je sovražnik tokrat res neviden?
A zakaj mi temna slutnja moti sen?
Kri se ne usuje kar naenkrat,
kaplja sama, ampak tisočkrat,
grozeč prizor, ki mu konca ni,
pa vendarle se z noči brez zvezd dani,
in zarja z žarki sporočilo nosi,
ko rahel dež na obzorju tam rosi,
prinaša misel za nov lep čas,
božansko navodilo, ki rešuje nas;
ni mi treba spremeniti še tebe,
zadošča že pogled v nebo in sebe!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)