strm breg je naredil bog
na oni strani grudaste rjavine
osamil ga je, da bi mu dal smisel
ga naredil
svojega
...

Oklevajoč, neodločen,
šepaje mi prihajaš naproti.
Daj mi vendar svojo palico,
da z njo pobrskam
po gnilem rjavem listju,
d...

Ko piš zaveje moje korenine,
ko trn prebode mojo plast rodbine,
ko se zavem,
da umrl je duh tistih,
ki rodili ...

Roža naj mi cvet ponudi,
naj vzmem ga s sladkobo sanj!
Otožna reka naj se vije
Vije naj se daleč stran!
Svojo večnost naj izlij...

Potoniti v oblake tvojih sanj,
visoko v zraku, v globini vodnati,
Plavati po robu obzorja,
sloneti in trobiti v...

Smaragdna cesta mesta sanj
kliče me k tolmunu misli.
Pogled ujet v ogledalu
drsi čez prepade minljive naslade
ve...

Sploh čutil ne boš, ko krila ti nežno bom zdrobila... Da bi k sebi za vselej te privila, te pred tem krutim svetom skrila. -Da bi te ljubi...

V precepu misli se zavem,
da v resnici malo vem.
Večkrat praznoglavo mislim,
sledim napačnim vsem potem.

Počasi, nežno,
se igrava greh.
Kot mrzel dež si mi,
na neznanih poteh.
Ne vem če je lepo,
morda … Beri dalje...

Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji.
Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.