Včasih te trofim, ko z belo lučjo,
v noči nam svetliš dolino lepo
Z leta v leto gosteje se zdi,
vedno hitreje ...

Sem človek...
sem le človek,
poln napak in zmot.
Sem človek,
pol hrepenenj,
napačnih dejanj.
A vendar sem,

Sebi zvesta ostajam.
Ampak potem...
potem...
potem naju ni.

Oblak in Zemlja na obzorju,
zaljubljenca med rdečimi gorami,
kot boginja, ki jo ljubezni žar omami,
ne vidi sonca, Beri dalje...

Trgam in lomim se stran od vseh,
preklinjam kar veže me še na ta svet,
s hrbtom obrnjenim proti ljudem,
stisnjena v kot, sama ...

Voham smrad,
sem to jaz?
Gnilost čustev
v meni tli.

Igrajva se tam dol v senci
sama sva, skupaj sva
iz peska delajva si kupčke
skrivaj pošiljiva si lupčke
s...

Ko sončen dan se oblači
potrebujem draga, tvoj nasmeh
in v dnevih teh, ko se mrači
potrebujem draga, tvoj nasmeh.

Kaj boš deklica zala storila?
Mar boš jokala?
Boš mamco klicala?

Prosim nikar.

Na temno bledi cesti
ostal je rdeč cvet,
obstal je sred' sivine...
veter odnesti zna vso žalost,
odnesti zna ...