Veter suši roso s kopriv,
v zraku lebdi vonj pokošene trave,
breza pa vsa skuštrana,
kot da bi se ravnokar zbudila.

Vrba vsa sklonjena od brig
ne opazi vedrine jutra,
z jelke drsi topla smola,
kot zlate solze, ki kličejo raj.

Na robu gozda lovska preža,
na pustem polju sled parkljev,
mlad srnjak preplava reko
in na nepravi obali dočaka jutro.

Komentiraj pesem na forumu.
(17 komentarjev)

---