O ti srce, ki nosiš dve življenji
si duše dom in gnezdo mojih
sanj nikomur nisi dom.

Vsako misel, ki se hitreje vname
odvzame mir in ti pojača tlak
trenutek tak ti ukrade mnogo ognja
in to zato ker lastnik ti je bedak.

Tako iz dneva v dan se s srcem dela
mu misel jemlje več kot smela bi
v njem gori vse manj življenja
mu ritem slabi, a zato razum benti.

Mišiči, ki oklepajo prekate
v vse večjem krču zapirajo svoj krog
zato pritiskajo v nam nepoznane kamre
odkoder živci dobijo svoj hranljiv obrok.

Srce vsaj zraka skuša več zajeti
a krč mu ne dopušča niti to
vse večji strah se naenkrat v mozeg vrača
a človek sluti, da le on je kriv za to.

Življenje ni le za posvetno delo
v stresu še nihče ni našel sreče pot
v ušesih čuješ včasih zvok alarma
nisi glasbenik, a veš pomen teh not.

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---