Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Le delček celote

Le delček celote Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a *Roberto*, v petek, 29. okt. 04
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

KAZALO

Čakam te., moja si., nasmehni se., moja bitka., nova ljubezen., muc, ribica., sanje., vila., vrni se., mali listič., čakam te., kapljice., beli prah., letni čas.

Čakam te

Danes še ob meni si,
jutri dragi več te ni,
odhajaš daleč tja v svet,
toda vrneš se v moj svet.

Vem da vrnil se boš spet,
in ponesel me v svet,
roka v roki spet živi,
pa če mine leto dni.

Vedno čakala te bom,
samo vrni se domov,
vrni takrat mi poet,
in ostani meni zvest.

Čakala te bom do groba,
to za mene je zvestoba,
mir in sreča me budita
daleč daleč vstran živita.

Pot do zvezd je pot do tebe,
vrni danes se ob mene,
vračaš k meni se že spet,
vrneš končno par besed.

Dnevi topli se mi zdijo,
tebe v mislih mi budijo,
spet zavedam se tedaj,
da se vrnil boš nazaj.

Vse sledi o tebi dragi,
nič prebujam se ob Dravi,
ta mi vrača vero vate,
vračaš danes vsaj pozdrave.

Danes raste moja sreča ,
vrače se mi tvoja gesta,
obljuba moja je dokončna,
vedno zate samo tvoja.

Mine dnevov par takrat,
mene spet bolel je vrat,
tam pred vrati ti stojiš,
v rokah vrtnico držiš.
*Roberto*

Moja si

Spet poletje me razvaja,
nove dneve mi podarja,
nove dneve ki živijo,
v popolnosti se zdijo.

Ta popolnost je toplina,
ki ob tebi se razkriva,
ob tebi ki si moja stava,
večna,lepša kakor Drava.

Tvoj potok je biser zlati,
je v večnosti bogati,
je bogati z spoznanjem,
novim malim znamovanjem.

Ptica me spominja nate,
vse se sanja samo zate,
samo zate sanje moje,
kje je lepo morje moje?

Morje,kopno to si ti,
ki ob meni zdaj te ni,
odšla si daleč vstran ponoči,
zdaj se zbujam jas ob toči.

Sanje se mi rušijo,
nove cilje iščejo,
nove cilje ki jih ni,
ker ob meni zdaj te ni.

Misel me le gor drži,
da se vrneš tudi ti,
nič ni vidno,tebe ni,
kam odšla si,kje si?

Danes pismo je prispelo,
spet je v srcu zagorelo,
zagorelo v svoji moči,
se ne zbujam več ob toči.

Gledam skozi tale gozd,
gledam a se zdi mi gost,
zdaj te vidim tam stojiš,
me poljubiti želiš.
*Roberto*

Nasmehni se

Utrdba močna kakor skala,
tam stojiš,
moč tvojih močnih misli,
te oživlja,
mogočnost tvoje veličine,
te obuja,
novo upanje spet živi,
nasmehni se.

Nebeška duša te oznanja,
išče te,
novi čar ti spet ponuja,
sprejmi ga,
novi stil se spet budi,
uporabi ga,
veščina zemlje te želi,
nasmehni se.

Skala svojo trdoto kaže,
zaupaj ji,
nekdo išče izgubljene sanje,
išči jih,
Tvoj sistem postaja popoln,
izpopolni ga
novo upanje si svetu,
nasmehni se.
*Roberto*

Moja bitka

Danes svet se zdi popoln,
daleč v duši je poklon,
daleč v duši spet živim,
ker sanje s tabo lahk delim.

Sanje moje so popolnost,
sanje moje tja v neskončnost,
sanje ki daleč vstran živijo,
delčke delov porodijo.

Svet popoln je ta trenutek,
v popolnosti osnutek.
tam se vstavim in potujem,
svoje misli spet spoštujem.

Moja duša spet živi,
daleč daleč vstran ste vsi,
daleč vstran od moje bitke,
ne poznate te politke.

Vendar prišo bo ta čas,
ko se vrnem spet med vas,
to se bo nekoč zgodilo,
upanje nam vsem vrnilo
*Roberto*

Nova ljubezen

Pod oknom žalostno slonim,
danes sreče si želim,
želim da danes me objameš,
v sanje moje spet vrjameš.

Vem da hodiš tam v daljavi,
tam nekje po rosni travi,
vem usojena sva si,
vendar tebe ni in ni.

Čakam na usodnoo srečo,
spet je v srcu plamenečo,
vidim,slišim,tam stojiš,
si objeti me želiš.

Jas na novo sem zaljubljen
in nikoli več pogubljen,
nova sreča novi mir,
vem da ti si moj pastir.

Sonce morje valovi,
nosi srečo zdaj vse dni,
nosi sanje veter žanje,
vendar v duši je spoznanje.

Sprašujem dušo če si angel,
ali sam nevidni parkel..
ni odgovora z daljave,
več ne vem od kot dobrave.

Ljubezen moja si svobodna,
veš v srčku je prisotna,
prisotna tudi je ob meni,
v ljubezni se oženi.

Če poroka nebo prava,
ti ostane sam še drava,
samo to ti ni rešitev,
idi raje na levitev.
*Roberto*

Muc

Gledam sliko tega malčka,
gledam,vidim enga mačka,
mačka ki veselo gleda,
moje sreče se zaveda.

Zaveda tvoje se podobe,
daje nama pot zvestobe,
daje nama tole srečo,
da v srcu je žarečo.

V očeh se mu zasveti,
tebe noče meni vzeti,
vzeti noče moje sreče,
sej te ljubim res žareče.

Mali muc me splni nate,
ko osamlen sem brez tebe,
moja žalost se takrat. 
v sekundi spremeni v prah.

Takrat ostane le veselje
In spomin me nate greje,
takrat počutim se svobodno,
komaj čakam te ponovno.
*Roberto*

Ribica

Nove ribe se rodijo,
nove sanje preživijo,
nova duša pot jim kaže,
pot ki vodi jih v mornare.

Riba mala al velika,
vsaka rada se izmika,
izmika trneku se v vodi,
izmika kalni se podobi.

Nove sanje si želi,
pa na trnek se vlovi,
zdaj potuje ven iz vode,
zdaj potuje v svet svetlobe.

Ribič jo z trnka sname
in z pogledom jo prevzame,
vendar dihati ne more,
ribič pravi ji amore.

Riba gleda njegov obraz,
in ga prosi za poraz,
naj spusti jo v vodo,
pa pričara mu zlato.

Ribič neusmiljen tam stoji,
ribo v dlani zdaj drži,
riba prosi za svobodo,
naj jo vrže spet v vodo.

Ribič noče je poslušat,
noče ji usode puščat,
vrže spet jo v vodo,
a ta voda je vedro.

Riba žalostna se zdi,
omejena s stenami,
stena je edina družba,
ribici se zdi propustna.

Riba dela za svobodo,
z vedra sili tud na grobo,
jemlje spet si zalet,
shup se čuje lep polet.

Ribica je spet svobodna,
zdaj v vodi je prisotna,
tam v vodi je njen dom,
ne razžira več je dvom.
*Roberto*

Sanje

Kdo na veji tam stoji,
le kdo se danes mi smeji,
kdo me danes gleda
kdo le kdo je to?

Nekdo mi sanje krade,
spet se vkrade vanje,
poseben človek se mi zdi,
mogoče bila si to ti.

V sanjah gledam te,
danes čutim te,
vendar te ne vidim,
ne razberem podobe…

Počasi sem na zemlji spet,
v realnosti preklet,
ta realnost se mi zdi,
me pokapa že vse dni.

Sanje sanjam danes spet,
danes nisem več preklet,
danes moje je spoznanje,
da v sanjah sanjam sanje.

Budijo misli me že spet,
hodim v sanjah po zalet,
hodim daleč in naprej,
ampak se zbudim nazej.

Sanje pa še vedno spim,
sanje v sanjah doživim,
doživim jih kot spoznanje,
ti si se prikradla vanje.

Ti krasiš mi sanje zdaj,
ne sprašujem te zakaj,
ne sprašuje moja roka,
ko v sanjah se pobota.

Sanje dvojne jas živim,
živeti v sanjah se učim,
živim v sanjah spet lepo,
ti ne veš kako je to.
*Roberto*

Vila

Sred noči budiš me ti,
nočna vila se mi zdi,
sred noči ko sanjam tebe,
draga moja samo za sebe.

Nočna vila te obuja,
nove sanje ti ponuja,
nove sanje za svobodo,
za ljubezni novo dobo.

Mala vila krade sanje,
ljubca moja verjemi vanje,
verjemi vanje in moj svet,
ki brez tebe je preklet.

Spet te čakam na oblaku,
tam nekje na toplem zraku,
tam nekje kjer sonce sije,
in z žarki te oblije.

Ljuba moja a me želiš?
se z mano kdaj zbudiš?
ne odgovor na vprašanje,
to bile so nore sanje.

Čakam vilo spet sedaj,
danes vrne se nazaj,
danes vrne spet mi sanje,
ker v sanjah je spoznanje.

Draga pridi k meni spet,
mi prinesi sladki cvet,
da se sanje mi zbudijo,
ker le tebe si želijo.

Vem prihajaš tam nekje,
vem da ljubiš mene le,
vem da hodiš tu okrog,
in da nisi več otrok.

Podoba tvoja zdaj je vidna,
v novih sanjah je obilna,
v novi sanjah tam stojiš,
ljubca moja si to želiš?
*Roberto*

Vrni se

Dobro jutro mala miška,
naj poljubim te na lička,
naj objamem te žareče
in ti vržem košček sreče.

Lahko ti ljubezen dajem,
lahko ti življenje majem,
lahko pa pri miru stojim
in le srečo ti želim.

Vendar danes te pogrešam,
v svoje sanje se obešam,
tam izpolnim vse pogoje,
tvoje srce zdaj bo moje.

Vendar spet te ni nikjer,
spet neviden sem kot zver,
spet me vodi tvoja senca,
spet ponižen in kolenca.

Nova rima se poraja,
tvoje sanje danes maja,
tvoje sanje ki živijo,
novih čudežov želijo

Še vedno te ni ob meni,
še vedno sam sem sebi,
kje si se sprašujem,
in brez volje objokujem.

Ni te novo je spoznanje,
novo znanje nove sanje,
nič pomembno se ne zdi,
če ob meni tebe ni.

Sanje zdaj so prezrte,
z novim kamnom so podrte,
ne zmorem se sedaj pobrati,
novi volji se predati.

Nekaj slišim v daljavi,
nekaj slišno je na travi,
gledam končno tebe vidim,
tebe vračaš se pozimi.

Vrnila si se danes k meni,
nekaj poka med poleni,
poka spet ljubezen prava,
ki po meni zate plava.
*Roberto*

Mali listič

Listič mali me navdaja,
listič mali me osvaja,
listič mali za oblike,
iz pisave nore stihe.

Listič mali tam leži,
nove rime si želi,
nove rime danes ni,
lističu do barve ni.

Ves objokan se sprehaja,
barva nekej mu nagaja,
barva ki iz njega noče,
on od žalosti se joče.

Joče,joče celi čas,
celi bled je v obraz,
celi bled je on sedaj,
hoče svoje barve sjaj.

Listič mali se spominja,
in mu tale barva zginja,
vedno manj je ma na sebi,
mali listič je zdaj hapy.

Srečen,močen kakor prej,
listič beli je sedej,
beli od te ljubezni,
še vedno mali je in trezni.
*Roberto*

Čakam te

Danes še ob meni si,
jutri draga več te ni,
odhajaš daleč tja v svet,
toda vrneš se v moj svet.

Vem da vrnila se boš spet,
in ponesel me v svet,
roka v roki spet živi,
pa če mine leto dni.

Vedno čakal te bom,
samo vrni se domov,
vrni takrat mi poeta,
in ostani meni zvesta.

Čaka te bom do groba,
to za mene je zvestoba,
mir in sreča me budita
daleč daleč vstran živita.

Pot do zvezd je pot do tebe,
vrni danes se ob mene,
nič o tebi se ne sliši,
kje le kje si pri hudiči?

Dnevi mrtvi se mi zdijo,
tebe v mislih mi budijo,
spet zavedam se tedaj,
da se vrnil boš nazaj.

Ni sledu o tebi draga,
nič prebujam se ob Dravi,
ta mi vrača vero vate,
vrni danes vsaj pozdrave.

Nič ne pride od tebe,
nič umira mi srce,
obljuba moja je dokončna,
vedno zate samo tvoja.

Mine dnevov par takrat,
mene spet bolel je vrat,
tam pred vrati ti stojiš,
v rokah vrtnico držiš.
*Roberto*

Kapljice

Novi dan se spet začenja,
novi dan ki me razjeda,
sem kot rja na železu,
rja ki živi v prerezu.

Nekaj pada zdaj po meni,
nekaj pada se ne zmeni,
kaj sprašujem se sedaj,
je to kapljica al kaj?

Cvok se sliši po robovih,
nekaj pada nekaj trobi,
gledam v zrak in stojim,
nekaj slišim se topim.

Zdaj zavedem se veščine,
to je kaplica miline,
to je kaplica ki pada,
in na zemli že razpada.

Zdaj pridruži se še ena,
ta mi pade na kolena,
se razlije po tej koži,
mrzla,vlažna je v tej rosi.

Vonj svežine me obdaja,
kaplic vedno več jih pada,
vedno več se jih pridruži,
se srečujejo v luži.

Zdaj odpada z mene rja,
to lupino sem pretrja,
sem jo zlamo na atome,
ki že tvorijo otrobe.

Zdaj se vlije kiša prava,
zdaj na cesti žurka prava,
se srečujejo skupine,
kaplic tisoče se vlije.

Ena mrzja druga topla,
tam na cesti do potoka,
tam se družijo gospe,
ki so kaplice bile.
*Roberto*

Beli prah

Beli prah na tleh leži,
v sivih strunah večnosti,
beli in svetleči prašek,
vsega spravo bi v zamašek.

Prah ki išče svoje sanje,
prah ki čuva svoje znanje,
tak raztresen se blešči,
v samem sebi prost se zdi.

Beli prah na črnih cestah,
črnih malih teh zavesah,
išče sanje tam med temo,
vendar zdi se vse zeleno.

Se cepi na prašek beline,
cepi se na dvojne vrline,
in dvojnik je druge narave,
ta je pa črne odprave.

Črni z belim se mešata tam,
črni v belem druži se dan,
a dneva prišla bo zora,
in v belini nastane pokora.

Prah pa se valja v črnih oblinah,
prah ki izgublja se v malih prazninah,
izgublja tam svoje radosti,
tam na pragu dveh malih skrivnosti.

Vsak prah je našel svojo toplino,
vsak ki zaprt je v malo praznino,
in tam živi se prebuja,
ve da danes nisi več tuja.

In prah v tebi je srečen vesel,
nove sanje zase je vzel,
in ti se počutiš svobodno,
tvoje srce ni več odsotno
*Roberto*

Letni čas

Sulica jeseni me lovi,
tebe draga tukaj ni,
tebe draga ki ležiš,
a poletja si želiš.

Tam na skali te zagledam,
poletja nebo se zavedam,
eno leto bo minilo,
bo poletje se vrnilo.

Ampak daleč je še to,
daleč da bo spet toplo,
ampak prišel bo ta čas,
in se tresel bo po nas.

Treslo se bo sonce v morje,
svojih žarkov ne potone,
ampak leto je še dolgo,
zdaj jesen bo še za dolgo.

Po jeseni pa bo sneg,
pobelil bo sosednji brek,
ves bo beli pod odejo,
ki je sonce nebo grelo.

Ampak zima bo minila,
nam pomladne dni bo vlila,
čeprav bo mrzlo še zelo,
v srcu nam bo že toplo.

Pesmi bodo peli ptički,
in oglašali se bodo črički,
v tej lepoti bomo vsi,
z listeki odraščali

Minil bo letni čas sedaj,
vroče sonce bo nazaj,
tam žarelo bo po tebi,
da te danes zeblo nebi.
*Roberto*


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo