S prsti na očeh, mežim, te čakam
ne mislim na gorečnost dneva, mraza,
izrek ljubezni ni postala fraza
hoteč to reči, v postelji te čakam.
Želeč ljubezni, hrepeneč, te čakam,
kot Ruta čaka svojega Boaza.
Mi postelja postala je oaza
v tišini dolgo je odkar te čakam.
Odprem oči, tema, razbita vaza
še vedno tu sem v postelji, te čakam
takrat mi solza steče vzdolž obraza,
ker vem, o draga, da zastonj te čakam,
in vedno znova spreleti me groza,
ti v grobu si, a jaz te tukaj čakam!
Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev)
|