Prebudim se in mislim, da vem Da tam sem, kjer najbolj si želim... V objemu tvojem in s spomini včerajšnjega Dne, ko noro sva ljubila se... Zdaj v tem trenutku, ko ti še spiš Se potopim v bližino, ustavim gib... Izklopim dih, da podoživim
Včerajšnjo neskončno strast... milino... Na skrivaj te opazujem, Kako prebujaš se , Kako vstaneš in se počasi, tiho, Umiješ in oblečeš... In, ko prideš spet v mojo sobo Previdno, da me ne zbudiš... Ko na listek pišeš zame sporočilo... In, ko poljubiš nežno me na vrat in greš... Ne zmorem več zadrževati diha... To, da ljubim te, je zame kot darilo... Pa tudi križ, vse to postaja... Z vsakim tvojim odhodom večji... In berem tvoje sporočilo: Ne bi te rad izgubil, a moram domov... Če ti je kaj v tolažbo, predstavljaj si Kako bi ti bilo, če ona bila bi moja Ljubica in ti moja žena... V trenutku jasno mi postane, da vse Skupaj so le bedne sanje, da sem Lep čas že na napačnem mestu... Zaljubljena v nekoga, ki rad igra se, očitno Z dvema, ki mar mu ni nobena... Bom znala zdaj vse to pustiti, se obrniti In se posloviti ...? Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |