Napisal/a emily, v sobota, 18. mar. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Sediva čisto na robu prepada-
jutru moliva noge
v požiralnik.

Tvoje prstne blazinice so splozke-
kar naprej padam
iz tvojih dlani
v tvoje zenice
in iz njih goboko v praznino

Strah me je prvih sončnih žarkov-
Vem da bodo stopili vse tvoje želje

Vstal boš, pogladil oblake
in me pustil samo
z nevihtami.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Tomi, v 13-09-2006 16:32, 1. iz oči v oči zelo doživeta vsebina, ki da misliti in seže morda tako globoko, da bi tudi prizadetega ne pustila ravnodušnega.   Objavil/a emily, v 13-09-2006 16:54, 2. ... hvala za pohavlo pesmi.  za prizadetega pa... kaj pa vem. ne bi rekla da se da prebiti tako debelo steno brezčustvenosti.