Tisti mali rdeči hrošček
s črnimi pikicami po svojem
okrogličnem razporu kril
se je prebudil in že stopa
s tistimi malimi nožic...

Kako boli me, ti ne veš,
to kar med nama je, česar ni,
ko brez pozdrava mimo greš,
a s pogledom zažiraš se mi v oči.

Netopirja krik,
odmev skozi tiho noč.
Pusto življenje.

Pod zlato luščino,
velika ljubezen
majhnega zrna.

Tako iznenada je prišlo,
kot strela me je zadelo,
nove sanje mi pričaralo
in nove želje mi zadalo. Beri dalje...

Lebdenje in mavrični listja ples,
jesen kaže prepolno nam čudes.
Jež v kostanj nabode bodice,
naenkrat pred zim...

Dost je blo klišejev...
Grem na lepše. 

A misliš da bom ostal,
sprijet na razbeljenem plehu avtomobila,
nemočen in star,
z očmi praznimi
Beri dalje...

Vseh barv navajeno oko
zre v tvoje rdeče telo,
ponikneš v noč,
brez vsakega utrinka solz
na dah izpiješ ...

Sladki končiči z mandeljnim prelivom,
visoki uspehi, mareličen posip.
Grenke brusnice,
zavita nevoščljivost,
samota in minljivo...