Bi jokal?
Se samo tako reče.
Iz srca v srce,
za plahutanje,
ki je tu
in odletava
v kovinasto robidje.

Zaman iščeš oči -
prebodena krila,
ki jih preveva
ljubezen.

Poštar nese
prazno pismo.

Tu v ječi
so moje
ustnice
plamen.

Sprejemam
grenkobo
otrok,
ki jih
rojevajo
starke,
kot sonce
zapuščenosti
zagneteno
v lice.

Novo bivanje?
Ljudje
so norčije
v sencah
begotnih
oblakov.

Slišal sem
za vas
od njih
v med stihu,
od tistih časov
zelenečega
vejevja,
v venečem
pričakovanju
rumenine,
ker sta se
ljubimca
prvič
razobjela.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---